Entreat. (30.11.-1)

Se še kdo spomni nekoč močne goriške hardcore scene iz konca 90ih? Danes, razen lepih spominov ni kaj dosti ostalo. Kakšen fanzin, par plat in pa seveda Entreat., ki še kar naprej žagajo in niti približno ne kažejo znakov ovenelosti. Njihov obstoj združuje že celih 7 let trdega dela in neprekinjenega koncertiranja z goro izkušenj in nekaj sijočih izdaj. Pred kratkim je izšel njihov drugi veliki album 'Deincubation', pa sem izkoristil priložnost in zapisal par vprašanj... Ivo.

-Pred kratkim ste izdali svoj novi album 'Deincibation'. Kako ste kaj zadovoljeni z izidom?
Kot pri vsakem delu, ki je del tebe in pri kateremu daš vse od sebe, je bil ustvarjenje novega albuma pravi užitek. Seveda ne brez konfliktov in razočaranj, ki so del vsakega usklajevanja mnenj, idej, želja. Tudi težav ni bilo malo. Danes bi lahko rekel, da smo ponosni na naš novi album, a ne več zadovoljni. Pri vsakem užitku se zadovoliš. Imaš tisti trenutek. Naslednji trenutek pa že nastopi želja po nečem več. Zdaj vidimo kaj bi lahko bilo še boljše ter že delamo načrte za naš novi album.

-Material je bil posnet že pred enim letom, mar to pomeni, da ste vsa ta čas iskali založno?
Kot sem že omenil, smo imeli veliko težav. Tako je če vse delaš sam, hkrati pa nimaš veliko časa, ne denarja. Glavni problem je bil denar ter zasedenost studia, zato je tudi snemanje trajalo več časa. Album je bil dokončan šele pred pol leta, res pa je, da smo začeli s snemanjem pred enim letom. Zadnje pol leta je pa minilo v iskanju založbe in izbiri le te. Mogoče smo bili preveč neučakani in nismo dovolj vztrajali, a album je postajal že star in želeli smo si naprej.



-Folk je pričakoval, da se boste usidrali na kakšni veliki metal založbi, na koncu pa se je le izkazalo za mlado underground hc/punk založbo MoonLee Records. Je bilo to tisto kar ste iskali?
Še vedno ne vem ali je Moonlee records to kar smo iskali. Odločitev, ki jo je bilo treba sprejeti, je bila pomembna. Reskirati vse in iti na založbo v tujini, o kateri ne veš veliko, je vprašaj. Lahko veliko tvegaš ali izbereš bolj enostavno varinto. Zgleda, da smo mi to vprašanje preložili na kasnejši čas. Glede velikih založb pa gre tu za družbe, ki imajo izdelan sistem delovanja, kar je logično glede na denar in trud, ki ga vložijo. Priti noter kot popoln outsider je zelo težko.

-Ovitek je oblikoval vaš bivši basist Valter. Kaj predstavlja njegovo delo in kaj se skriva za besedo 'Deincubation'? Je tu kakšna povezava z besedili?
Glede ovitka ne morem veliko povedat, ker to ni naše delo. Naša je samo najbolj groba ideja ovitka, razvil, dopolnil in dokončal pa jo je Valter. In moram povedati, da je naredil odlično delo, s katerim smo bili vsi zadovoljni. Grob koncept ovitka pa je bil: »Uporabi vse, da boš nadaljeval svoje življenje.«… Vse pa tudi ne smem povedati.
Iz tega in predvsem besedil pa izhaja tudi naslov albuma »Deincubation«. Izhod iz ene faze ustvarjanja v drugo. Tu gre za kvalitativni preskok, ki se odraža tudi v našem življenju.

-Kje izvirajo ideje za tekste in kakšen je namen le teh?
Teksti izvirajo iz vsakdanjega življenja, iz najbolj banalnih stvari. Teksti nimajo posebnega namena, čeprav kaj takega ni mogoče več reči od trenutka, ko le- ti preidejo na papir. Od tega trenutka hočejo biti videni, doživeti. Glavni namen pa ostaja isti- zadovoljevabje samega sebe.

-Se je v bendu dosti spremenilo od prejšnje plate 'Shaded'?
Vse in nič. Spremenila se je postava in s tem glasba. Spremenil se je čas in mi. Hkrati pa ostajamo isti, z isto osnovno idejo, ki nas vleče naprej in ki nas definira kot Entreat.

-Skozi obstoj, so se na vašo glasbo prilepile tri oznake (metalcore, emo-metal, melodičen deathmetal), ki so nekako zaznamovale različna obdobja vašega delovanja. Kako vi gledate na to?
Čas gre naprej in mi tudi. Ideje se nam izostrujejo. Vedno bolj vemo kaj hočemo in se zato odrekamo nepotrebnim stvarem. Stvari so enostavne. Samo svoj pečat jim je traba dati. Spremembe pri tem so neizogibne.



-Večina novogoriških hardcore bendov iz konca 90ih je do danes že izhlapelo. V čem je skrivnost vaše trdoživosti?
V trdoživosti. Ha, ha! Vsak bend pride do trenutka, ko ni več zadovoljen, s tem kar počne. Pride trenutek odločitve. Mnogi bendi se pač ne morejo zediniti kako naprej. Pri nas je enako nastopila kriza, ki je zahtevala dva člana, vendar osnovna misel je preživela. Uspel nam je kvalitativni preskok, ki nam predstavlja nov zagon, nov začetek v našem delu.

-Kakšen je vaš pogled na domačo metal sceno? Se počutite del nje ali vas korenine močneje vežejo v hardkorovsko subkulturo?
Subkulture se bodo vedno ločevale med seboj. V tem je bistvo njihovega obstoja- različnost od drugih. Problem pa nastopi pri določanju mej med njimi. Kaj te uvršča v eno in kaj v drugo subkulturo. Osebno ne vem kam spadamo. Pri nas se mi zdi so subkulture različno povezane. Vsekakor so na podeželju bistveno bolj povezane. Od tu izhaja tudi drugačen odnos, ko prideš v Ljubljano. Vsaj tako jaz mislim. Kar se mene tiče, če ne dovolim, da mi družbene institucije določajo kako naj se oblačim, vedem, razmišljam, ne vem zakaj bi to dovolil to neki subkulturi. Zakaj pa ne bi zavrtel kaj mirnega, ko rabim mir.



-Kakšni so plani za naprej? Nekaj se sušlja o evropski turneji...
V marcu bomo v tujini dva vikenda. Najprej gremo na Hrvaško in BIH z bendom Elodea, nato pa v Budimpešto in Avstrijo. Glede evropske turneje pa se še ne ve. Verjetno bo treba še malo počakati, ker imamo polne roke dela z ostalimi zadevami okrog Entreat. Nekoliko bolj daleč v prihodnosti pa že vidim naš novi album.

-In še nekaj za konec. Kakšen je pomen tiste pike na koncu vašega imena?
To bi tudi jaz rad vedel.

Patrik