zadnje A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z 0-9
Impure Wilhelmina. Kriminalno spregledana zasedba in Švice, ki si jo že od srednjih 90ih podajajo male založbe nekje globoko v podzemlju, kamor večina folka nikoli ne pogleda. Sam sem pred leti naletel nanje zgolj po naključju in bil v hipu navdušen nad privlačno mešanico melodike in melanholije, ki sta se v popolni harmoniji prepletali znotraj kričečega, temačnega in svinčeno težkega hardcora. V glasbenih odtenkih sive in črne, ter lirični senci pesimizma se je gnetlo toliko emocije in iskrenosti, da sem takrat še topel album
I can't believe I was born in July dobesedno pomazal iz krožnika.
Z novim ploščo
Prayers and Arsons, pet let kasneje, gre vse le še na bolje. Četverec se je po nekaj menjavah v bendu, ter še enim vmesnem albumu (L'amour, la mort, l'enfance perdue) rahlo umiril in zrelostno pripravil udarno in temačno zmes melodičnega heavy-rocka in hrupnega post-hardcora, ki za hip spomni na Cave In in za trenutek na Queens of the Stone Age, sicer pa v celostni podobi udari povsem drugam, povsem drugače.
Prayers and Arsons je uravnovešen hibrid kričanja in petja, melodike in melanholije, nežnosti in agresije, rocka in metala do mere, kjer ni ničesar preveč in ničesar premalo in je vse zelo, zelo poslušljivo in preveč dobro, da jim ne bi dali priložnosti.
(ivo. 04.10.08)