zadnje  A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z 0-9

Mihai Edrisch: Un Jour Sans Lendemain (CD) ocena: 6,5/10 založba: Alchimia leto izdaje: 2005 dolžina: 12 komadov - 38:23 min

Otožnost in jokavost po klasičnem francoskem screamo receptu. To je njihov drugi album, le ta pa glasbeno še vedno tava nekje po steptanem terenu predhodnika 'L'un sans l'autre', o katerem sem pisal kako leto nazaj. Gre za emocionalno glasbo, ki je na francoskih tleh dobro preizkušena. Ta najraje pozibava z otožnimi in sladkimi kitarskimi noisy-melodijami, zajetnimi basi ter barvitimi boben ritmi, medtem ko besede v francoščini strastno kričijo in je prisotnost melanholije navita do konca navzgor. Tu gredo iz uspavalne mirnosti v razburkano valovanje brez posebne kompozicijske oprijemljivosti, ki bi se človeku vtisnila v spomin. Skratka, podobni si komadi z dosti sprememb. Človeka spomnijo na Amanda Woodward, Daitro, celo Children of Fall in Funeral Diner v nekem bolj oddaljenem primerjalnem smislu. Besedil v digipacku ni, dobiš pa link, ki te pripelje do njih. Angleški prevodi nosijo naslove ala 'To be born', 'To walk', 'To live', 'To love', 'To suffer', itd. in naslov plate bi v prevodu pomenil 'A day with no tomorrow '. 'But why, oh why am I here, for such gift, faded flowers and more tears than I'll ever need ? Why bother loving me, all I have to offer is a worn heart and nights as dark as a scythe.' Toliko za pokušino. Zunanjost digipacka izgeda na prvo oko totalno bela, ko pa stvar rahlo nagneš pod pravo svetlobo, vidiš, da je v celoti popisan s prozorno barvo. Podobno je tudi znotraj, kjer šele potem vidiš, da na veji visi prozorni obešenec. Zanimiv digipack, muska pa solidna oz. prav takšna kot jo pričakuješ od french style emocora. Malce preveč tipično francosko, da bi lahko hvalil glasneje.

(ivo 27.09.05)