zadnje A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z 0-9
Navadno je tako, da plošče od katerih nimaš nobenih posebnih pričakovanj, najmočneje usečejo. Ameriške hardkoraše Modern Life Is War pred dotičnim albumom nisem niti poznal. Pred kratkim sem jim prisluhnil, čisto tako, mimogrede, in ni bilo slabo. Poslušam še enkrat in si rečem, matr, tole je zakon. Ko sem poslušal tretjič, se je stvar že rolala na gramofonu in brisal sem solze zadovoljstva ob prebiranju njihovih tekstov. Takrat sem vedel, da sem fan.
Modern Life Is War niso tipičen bend. Njihova muska nosi zvok old school hardcora, sama kompozicija pa zrelo presega žanrske okvirje. Le ta ob upočasnjenih ritmih odpira prostor novim pogruntavščinam ter bolj izrazitemu razvoju komadov, ki njihov mid-tempo post-hardcore zmagovalno pelje med udarno surovostjo in privlačno melodiko. Seveda je dovolj prostora tudi za energijsko nabite hitrejše komade, a več se posvečajo energijsko nič manj prikrajšani upočasnjenosti, ki ziba kot ladja v največji nevihti. To je glasba za pet zraven, kjer čutiš moč iskrenosti v pospešenem bitu srca. Še najbolj, ko odpreš besedila, ki so v svoji leposlovni pripovedovalno-pesniški obliki tako izvrstno spisana, da jih hočeš znat na pamet.
Glavna tema plošče je trenutna slika življenja v ameriki, ki med drugim daje nekakšen vpogled v prostor tistega najbolj prizadetega, sebi prepuščenega nižjega sloja družbe.
'I see faces cut by lines of weariness. Intelligent eyes hardened by cynical resignation. I catch my reflection... my face is changing too. I find the reasons while I suffer just like all the others. Up the stairs into the hazy dream. I hear the neons scream. I hear the billboards scream. Fields of concrete stretching infinitely. The industries that made us free... with money to spend on all the wrong things. I got down on my knees. The crowds rush past me. I pray to no one and I feel nothing.'
Nekaj na njih me spomni na CrimethInc bende, nekaj drugega na Abhinando, na Oil, celo na Chain of Strength, ampak na koncu jih ne morem in nočem enačit z nikomer. Za enkrat daleč najboljša hardcore plata letos!
(ivo 28.10.07)