zadnje  A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z 0-9

v/a La Quiete / Louise Cypher: Split CD (CD) ocena: 6,5/10 založba: The Electric Human Project leto izdaje: 2005 dolžina: 9 komadov – 16:46 min

La Quiete so edini screamo band od katerega želim lastiti celotno diskografijo, kako se bi torej lahko uprl novemu splitu s še enim ravno tako cool bendom? Plošča 'La fine non e la fine' je pred časom zdrsnila tako globoko vame, da je kar nisem mogel ven spraviti in veselil sem se že trenutka, kdaj bom imel pred sabo spet kaj novega. Štirje komadi, ki jih nanizajo so čudovito izvedeni kot vedno, na žalost pa split prinaša njihov najbolj umirjen materjal. Sicer nič pretirano napačnega, ampak pogrešam oznako 'violence' in se bom tako raje zatekal k starejšemu materjalu, ki meni osebno predstavlja scremao-violence norijo v najlepšem sijaju. Besedila ostajajo še vedno v italjanščini, kratka in osebna z nesmiselnimi naslovi ala 'Astronaut Gagarin, do not look back', 'It was Anthony Hopkins at the buzzer', itd. Če so bili La Quiete premalo divji potem bo to popravila druga polovica plate. Nemci Louise Cyphre so zakon – strupen screamo violence s tu in tam kako lepo melodijo in kričanjem kot nož. Kratki komadi čudnega motanja bobenskih udarcev ter cel kup nelgičnih preobratov in prijemov, ki zbadajo kot Orchid, Usurp Synapse in Jeromes Dream v svojih najboljših časih. Odfuk! Besedila imajo v nemščini obrazložitve pa v angleščini: kamenjanje fašistov/seksistov/rasistov, soočanje s psihološkimi problemi, ljubezen do punkrocka, 'actions speak louder than words', itd. Lepo to, da sta se dva mala evropska benda skupaj pojavila na ameriški založbi, sploh če pomisliš da nihče ne kriči v angleščini. Dejstvo pa je, da je stvar prekratka in bom nanjo pozabil še prej kot bo review objavljen na strani.

(ivo 07.07.05)