07.01.05 Burial (de), Doomtown (de) - Ilirska Bistrica, MKNŽ in 08.01.05 Final Approach (slo), Xenosa (hr), Postojna, MCP

Pride obdobje, ko se ti vsa ta scena zdi puhla in prazna, brez pravega razloga in smisla. Takrat se spomniš na plate, ki so bile včasih tempo tvojega življenja in prelistaš že stokrat prebran fanzin ali pa greš na koncert, kot je bil ta vikend v MKNŽju. Dva nemška benda, ki si delita ne le kombi, pač pa tudi člane in inštrumente in mimogrede zaideta še v Slovenijo, brez kakšne večje napovedi. Tako za Burial kot tudi za Doomtown nisem še nikoli prej slišal, ampak ker sem v opisu zasledil 'Now-Denial members' in primerjavo s Tragedy, sem bil siguren, da nimam česa zgrešiti. Oba benda sta bila fantastična. Agresivna, jezna in kritična, kot je bil mišljen hardcore že od samega začetka. Totalen šus neustavljive d-beat hardcore godbe. Za Burial se je govorilo, da zvenijo kot japcore z rokerskimi nagibi, Doomtown pa zmes Poison Idea in Tragedy, ampak meni se je zdelo vse sila podobno From Ashes Rise in nisem se pritoževal. MKNŽ je zopet zablestel kot v starih časih, pa čeprav je bilo folka bolj malo.
Slabo ni bilo niti naslednji dan v MCPju, kjer so nastopili Final Approach iz Krškega in Xenosa iz Rjeke. Final Approach so mi enkrat lani poslali svoj demo, ki je bil sicer cool, ampak v primerjavi z živim nastopom precej plehka stvar. Tipi preigravajo preprost/energičen old school hardcore in sem prav vesel, da imamo pri nas zopet en bend tovrstnega kalibra. Nekaj kar sem v zadnjih letih pogrešal. Hrvati Xenosa so bili ok. Agresiven crust/hardcore, kjer mi je bilo zlasti všeč peklensko kričanje vokalista in hitri bobenski udarci bobnarke. Oba benda sta imela približno polurni program, tako da se je vse skupaj kmalu končalo. Ni kaj, pester vikend. Še več takih!

Ivo.