20.11.04 The Dillinger Escape Plan (zda), Poison The Well (zda), Burst (se), The Secret (it) - Italija, Padova, CS. Pedro

Pride čas, ko se dobri koncerti kar vrstijo in si ne moreš dovoliti, da bi katerega spregledal. Prejšnji teden Nasum, tokrat pa Dillingerji, Burst in še kaj. Vse to dve uri vožnje po italijanskih avtocestah. Za razliko od prejšnjega tedna je bilo tokrat precej težje najti plac, zlasti če se izgubiš v samem centru mesta, kjer je masa prometa zadušljiva, vsi pa vemo kako vozijo italijani. No, še dobro, da jih je večina v avtu obvladala italijanščino in smo se tako nekako prebili na kraj dogodka. CS. Pedro. Hala (nekdo je rekel da je skwot) v kateri naletiš tako na reflektorje kot jih vidiš na najbolj hudih rock koncertih in umeten dim, pa do trgovince z ganjo in vsem kar sodi zraven. Vse kar hočeš, le mraz je bil vsako minuto bolj nadležen. Kot prvi so začeli domači The Secret in čeprav sami niso bili kaj prida zadovoljeni z nastopom, so se meni zdeli kar v redu. Temačna in zmedena godba. Sledili so švedi Burst, ki so bili še največji razlog za pot v Padovo, a so na koncu izpadli zgolj povprečno, saj jim ozvočenje ni dalo tistega pravega udarca, kot ga imajo na zgoščenki. Cel kup prefinjenih in zamotanih prijemov ter razno-raznih podrobnosti, ki delajo Burst tako imenitne, vse to je šlo v nič. Na vrsti so bili američani Poison the Well in dvorana je bila kar iznenada polna in vsi so hoteli biti spredaj, razen mene. Sicer sem še počakal komad ''Slice Paper Wrists '', ki se mi je pred leti zdel nekaj najboljšega, potem pa sem si šel oddahnit noge, na najbolj oddaljeno točko v prostoru. Antipatično in dolgočasno do konca, ampak izgleda, da je bilo folku všeč. In na koncu še carski The Dillinger Escape Plan. Njih sem že gledal poleti, ravno tako v Padovi, kjer so pokazali nepozaben nastop in upal sem, da se tokrat ne bodo šparali. Sicer ni bilo tako noro kot zadnjič, ampak kitare so letele po zraku, folk je padal po tleh, eni so si tiščali ušesa, drugi so kričali še. Ehh, z Dillingerji je vedno noro. Ko je bil enkrat njihov set mimo, so vse predskupine kar izhlapele, kot da jih ne bi bilo. Zares neprimerljivo dobro in nekaj kar morete doživeti, pa naj bo njihov glasba še tako neposlušljiva.

Ivo.