10.02.09 No Use For A Name (zda), Only Crime (zda), Menza pri koritu, Metelkova mesto

Turobnosti torkovega dneva se je v Menzi pri koritu lotila turneja »The Feel Good Tour Of The Year«, poimenovana po lanskem albumu pop-punkrock skupine No Use For A Name (The Feel Good Record Of The Year), starih varovancev Fat Wreck Chords, ki smo jih imeli priliko v zadnjih par letih dobro spoznati tudi na slovenskih odrih. Družbo so jim tokrat delali Only Crime, ki so prav tako varovanci Fat Mike-ove založbe. Menza pri koritu je bila precej nabito polna, saj je bil koncert dan prej že razprodan. A na žalost, niso vsi mogli priti na svoj račun, saj se je pred vrati Menze dalo zaslediti tudi tiste brez kart, upajoč, da se jim posreči vseeno priti v Menzo, manjši optimisti pa so verjetno ostali kar doma. Pomemben podatek, ki nam da vedeti, da bi Ljubljana res potrebovala večjo koncertno dvorano, ki bi lahko sprejela tam okoli 800 obiskovalcev in seveda kamor bi mladoletni imeli vstop. Slednje je bojda razlog čemu Bubini koncerti niso več v Cvetličarni, ki sprejme okoli 300 več ljudi kot Menza. Namreč, punkrock koncerti bolj zvenečih imen privabljajo večinoma mladoletno publiko.

Prvi so nastopili Only Crime, ki pa ne predstavljajo tipične predskupine nepoznanih in novokalečih se glasbenikov. Trenutna postava se lahko pohvali s člani iz Bane, Converge, Descendents/ All, Good Riddance, Modern Life is War in Burden Brothers. Gre torej za bend, sestavljen iz izurjenih punkrock in hardcore stárost. A na tej evropski turneji je umanjkal ravno glavni stárosta benda, Bill Stevenson, bobnar Descendents in All, ki je nastopal tudi z legendarnimi Black Flag, danes pa je eden izmed pomembnejših glasbenih punkrock/hc producentov (trenutno dela na novem albumu NOFX). Treba pa je tudi poudariti, da se v zvoku Only Crime-a sliši uigranost, ki je posledica dolgoletnih glasbenih izkušenj, iluzorno pa bi bilo pričakovati, da zvenijo kot popoln zvočni odsev prej omenjenih bendov. Seveda nas Russ Rankinov glas kdaj pa kdaj spomni na danes pokojne Good Riddance, kitarski riffi in hitri beati pa na stari hc iz osemdesetih, to je pa tudi to. V 30-minutnem setu so nam postregli s komadi iz njihovega zadnjega albuma Virulence, par starejših komadov s prvenca ter enega novega. Priča smo bili dokaj kratkemu rock'n'rollersko melodično hardkorovskemu setu, ki se je zaključil s komadom Take Me, ki se začne s kul distorzirano bas linijo in nadaljuje v rock'n'roll-ish maniri. Korektno izpeljan nastop, ki pa ni pokazal vsega power-ja, ki ga bend izkušenih punk/hc mačkonov verjetno premore.

Headlinerji večera No Use so se pojavili na odru šele 40 minut zatem, ko so Only Crime končali s svojim nastopom. Predolgo čakanje je puščalo pri obiskovalcih različne posledice, vse od nervoze, zdolgočasenosti pa do ubijanja časa z naročanjem pijač na šanku. Med to res predolgo pavzo smo uspeli videti ne-D.I.Y. pristop No Use-ov k soundchecku, saj le ta ni bil narejen s strani članov benda(izjema je bil kitarist Dave), ampak s strani njihovega tour guya, ki je očitno multipraktik soundmana in varnostnika na odru obenem. Zakaj bi se človek trudil s tonsko vajo, če lahko v backstage-u pije vodko? No, pač, vsakemu svoje in ja, meje med undergroundom in mainstreamom so že nekaj časa precej zabrisane. Kakorkoli že, No Use so na sceni že od konca osemdesetih. Precej dolga in občudujoča doba, ki je vseeno botrovala kadrovskim spremembam in spremembi stila iz hitrega in drvečega punkrocka v bolj melodično spoliranega. Od ploščka Hard Rock Bottom dalje se No Use-i res bolj kot ne bližajo dnu, ki že prehaja v nek skomercializiran pop-punkrock. A vendar možakarji znajo narediti dober šov in ta bazira predvsem na dozi hitov od leta 1995 dalje pa do novejših komadov, vse od mlečno mesnega Justified Black Eye (iz albuma Leche con carne) do Biggest Lie iz zadnjega albuma. V dobri uri nastopa se je pretočilo ogromno znojnih kapljic, tako na odru, kot v zraku in pod odrom. Namreč, folk se je pod odrom gnetel, skakal po odru, »stejdždajval« z odra in pel. Večina tistih, ki so skakali z odra so se nanj vračali… in vračali in pri tem res pretiravali. Verjamem, super občutek leteti po zraku in rokah ljudi pod tabo, ampak skočiti z odra skoraj dvajsetkrat? Najstniško razposajeni ekscesi so eskalirali tudi do kazanja riti na odru kot tudi do »osvežujočega« pljuvanja piva na tiste pod odrom. Ob takšni noriji se je bilo res težko skoncentrirati na same člane benda.

V 3-komadnem bisu se jim je pri izvedbi priredbe Fairytale of New York skupine the Pogues (ki so ga NUFAN predelali na albumu More Betterness!) pridružil Rankin in skupaj z večstoglavo publiko odpel besedilo pesmi. Sledil je le še komad Not Your Savior in s tem je bilo konec koncerta, ki je minil hitro in dokaj zadovoljivo. Po mojem mnenju niso presegli nastopa iz Trnfesta leta 2005. To pa je verjetno posledica dejstva, da kljub temu, da so odlični tvorci koncertnega vzdušja, sam koncert vseeno ni pustil nekega daljnosežnega učinka. Vse je bilo že videno in slišano, čeprav zabavno, a kaka spontanost in ne popolna vkalupljenost vnaprej določeni listi komadov (vključno z bisom) in dogajanju na odru bi bila več kot dobrodošla.

Danaja